Vzroki nastanka zidne plesni in vlage

Kako nastane zidna plesen in kako se za vedno rešimo
kondenzne in kapilarne vlage?

Zidna plesen dobro uspeva v vlažnih prostorih, kjer se pojavlja kondenzna ali kapilarna vlaga.

Najpogostejši razlogi za nastanek vlage in posledično zidne plesni so toplotni mostovi, napake v hidroizolaciji in nezadostna izolacija, ki povzroča kondenz na stenah.

Poleg strukturnih in gradbeno-fizikalnih pomanjkljivosti k nastanku zidne plesni prispeva tudi nepravilno prezračevanje.  

Od kod vlaga?
 

Vlago proizvajamo z različnimi aktivnostmi v prostorih - izhlapevanje vode v kuhinji in kopalnici, pranje in sušenje perila...

Tudi izolacija stavbe ima velik vpliv na vlažnost v prostoru zaradi:

• neustrezne toplotne izolacije stavbe,
• (ne)tesnosti stavbnega pohištva (oken in vrat),
• kondenza na neustreznih zasteklitvah,
• toplotnih mostov...

Vzrok za prekomerno vlago in razvoj plesni pa je zelo pogosto tudi nepravilno prezračevanje in ogrevanje. Prostor pravilno prezračimo tako, da večkrat na dan na široko odpremo okna vsaj za 3 do 5 minut (poleti tudi več). 

Količino vlage v zraku lahko preverimo s preprostim digitalnim merilcem za vlago (vremenska postaja). Idealna vlažnost prostorov je med 30 in 50 odstotkov.

Za preprečitev nastanka plesni količina vlage v zraku ne sme trajno presegati 55 odstotkov. Ko vlaga v prostoru naraste, je potrebno prostor prezračiti.

Kako nastane zidna plesen?
 

Če je relativna vlažnost v prostoru trajno previsoka (nad 55 %), vlaga ne prekriva več le površine sten, ampak začne polniti njihovo celotno prostornino.

Stene se začnejo navlaževati, kar je idealno za nastanek plesni. Tudi rosišča, ki nastanejo zaradi kondenza na stenah in stropovih, spodbujajo rast plesni.

Kakovost življenja in zdravje se zaradi pojava plesni v bivalnih prostorih občutno poslabša, obenem pa lahko to zmanjšuje trajnost gradbenih materialov in notranje opreme ter poveča vzdrževalne stroške.

Zidne plesni oddajajo veliko spor, ki jih z vdihavanjem zraka absorbira človeški ogranizem. Spore lahko povzročijo bolezenske težave, če koncentracija preseže kritično mejo. Posledice so nastanki astme, alergije in drugih obolenj, ki vplivajo na delovanje človeškega organizma.

Kondenzna in kapilarna vlaga

Glede na vzrok pojava zidne plesni poznamo dve vrsti problematične vlage:
 

• KONDENZNA VLAGA (črni, sivi, zeleni madeži)
  
  O kondenzni vlagi govorimo, kadar je pogoj za nastanek zidne plesni nezadostna toplotna izolacija, ko topli zrak iz prostora kondenzira na hladni steni ali oknu. To povzroči nastanek rosišča in gojišča za zidno plesen. Več o sanaciji KONDENZNE vlage
   

• KAPILARNA VLAGA (beli kristali)
  
  Kapilarna vlaga se kaže kot odstopanje beleža ali v hujši obliki razpadajočih sten, na površini pa se izločajo beli kristali soli – solitri. Pojavi se v zgradbah, kjer je neustrezno izvedena ali celo manjkajoča hidroizolacija. Več o sanaciji KAPILARNE vlage
   

Meritve vlage in detekcija toplotnih mostov
 

Za potrebe odkrivanja vzroka vlage in zidne plesni pri podjetju Tim Opara izvajamo strokovne meritve vlage v stenah in prostorske zračne vlage.

S termografsko kamero izmerimo tudi temperaturo površin in prikažemo temperaturni spekter. 

S prikazom porazdelitve toplote po površini lahko razkrijemo morebitne toplotne mostove, ki so eden glavnih vzrokov zidne plesni, saj omogočajo nastanek kondenza in uhajanje energije skozi izolacijo hiše.